|
|
PROTEINI,
JAGLENOHIDRATI I LIPIDI
Proteinot e centralen del od izvorite na energijata na organizmot
{to ovozmo`uva udvojuvawe odnosno replikacija i popravawe na
kletkite, organite i organskite sistemi. Vo globala krvta i limfata
se sostoi od glavna porcija proteini i kreira priroden imunitet
ovozmo`uvaj}i na organizmot da prepoznava invazivni strani kletki i
virusi. Vo eden od prethodnite napisi ve}e imavte mo`nost da se
zapoznaete so amino kiselinite i nivnata uloga vo ~ove~kiot
organizam. Povtorno se osvrnuvam na niv poradi faktot {to proteinite
se izgradeni od amino kiselini. Proteinite se od `ivotna va`nost vo
ishranata na ~ovekot i `ivotnite. Nivnoto zna~ewe ne e poradi samite
niv, tuku poradi toa {to se sostojat od amino kiselini. Za da
organizmot mo`e da go sintetizira proteinot i delotvorno da go
iskoristi potrebno e da bidat prisutni site esencijalni
amino-kiselini, no vo soodveten odnos. Ako postoi nedostatok makar
na edna esencijalna amino-kiselina mo`e da vlijae nepovolno na
sinteza na proteinot.
Kolagenot e eden od
najva`nite proteini i pretstavuva sostaven del na svrznite tkiva od
koi {to e izgraden pogolemiot del od ~ove~kiot organizam.
Vnesuvaweto na potrebnite koli~ini na proteinite vo organizmot
zavisi od starosta na organizmot, telesnata te`ina i zdravstvenata
sostojba. Prose~no vo organizmot treba da se vnesuvaat proteini
minimalno okolu 45 g
dnevno.
Jaglenohidratite
pretstavuvaat osnoven izvor na energija, go pomagaat vareweto i
asimilacijata na hranata i direkno go snabduvaat organizmot so
raspolo`ivi kalorii za energija. ^ovekot i cica~ite, pri normalni
uslovi pove}e konzumiraat jaglenohidrati. Niv najmnogu gi ima vo
`itaricite i kompirot, kako najpristapni rastitelni proizvodi. So
jaglenohidratite se zadovoluvaat najosnovnite energetski potrebi,
va`ni za odr`uvawe i reprodukcija na organizmot. No, sepak, tie se
glaven snabduva~ na organizmot so energija. Pokraj skrobot i {e}erot
vo hranata ima i drugi jaglenohidrati kako {to se : glikogen,
glikoproteini, celuloza i laktoza, koja {to e najva`na kaj
novoroden~iwata. Dodeka trae procesot na varewe na hranata, skrobot
i {e}erot se razbivaat na glikoza - krven {e}er. Krvniot {e}er ja
obezbeduva neophodnata energija na centralniot nerven sistem i na
mozokot. ^ove~kiot organizam ne mo`e da ja vari celulozata, bidej}i
negoviot digestiven trakt ne la~i nikakov enzim, {to bi bil sposoben
da ja hidrolizira. Vo sekojdnevnata ishrana, jaglenohidratite ni se
potrebni za da mu pomognat na najzna~ajniot protein za izgradba na
tkivata, da ne ja gubi energijata za vremetraewe na procesot na
obnovuvawe na tkivata.
Vo digestivniot
trakt, jaglenohidratite, pred da se apsorbiraat se hidroliziraat do
monosaharidi. Apsorpcijata, voglavno se odviva vo sredniot del na
tenkoto crevo. Dokolku, vo na{iot organizam vnesuvame pogolemi
koli~ini od jaglenohidrati otkolku {to mo`e da bidat pretvoreni vo
glikogen i glikoza, kako posledica na ova se sozdavaat mastite. No,
koga na organizmot mu e potrebno pove}e gorivo, sledi obraten proces
koga mastite povtorno preminuvaat vo glikoza i kako rezultat na ova
organizmot gubi na te`ina. Glikogenot se talo`i vo crniot drob i
muskulite. Va`no e da se napomene deka 1g
jaglenohidrati ima 4 kalorii (~17 J),
no i 1g proteini
ima 4 kalorii (~17
J). Zna~i koga zboruvame za
zdravjeto, jaglenohidratite isto taka se mnogu va`ni i ne treba da
se potcenat vo odnos na drugite hranlivi sostojki. Dnevno se
sovetuva da se zemaat minimalno 50g
od jaglenohidrati, za da se izbegne kisela sostojba na krvta, koja
{to mo`e da nastane kako posledica na koristewe na rezervite od
masti vo organizmot pri procesot na sozdavawe na energija.
Lipidite
(mastite) isto taka pretstavuvaat glavna hrana vedna{ po
jaglenohidratite i se mnogu va`en izvor na energija. 'Rbetnicite,
me|u koi e i ~ovekot i rastenijata mo`at da skladiraat golemi
koli~estva lipidi koi {to }e im slu`at kako energetska rezerva.
Lipidite imaat pogolema kalori~na vrednost (okolu 37
kJ/g) za razlika od glikogenot i
skrobot, bidej}i ne sodr`at voda. 'Rbetnicite polovinata od svojata
energija ja dobivaat so oksidacija na masnite kiselini vo crniot
drob, srceto, bubrezite i skeletnite muskuli vo sostojba na
miruvawe. Samo vo mozo~noto tkivo ne se vr{i oksidacija na masni
kiselini, bidej}i glikozata se javuva kako edinstven izvor na
energija. Najkoncentriranite izvori na energija vo organizmot se
snabduvaat od lipidite. Tie funkcioniraat kako nosa~i na vitaminite A,
D , E i K
(liposolubilni vitamini - rastvorlivi vo masti) i va`ni se za
pretvorawe na beta-karotinot vo vitamin A.
Aphanizomenon Flos Aquae
(AFA) - Klamatska
sino-zalena alga isto taka sodr`i proteini, jaglenohidrati i lipidi.
Lipidite vo AFA algata se poznati kako gliko-lipidi, odnosno deka se
sostaveni od dvete : {e}erni ili lipidni porcii. Lipidnata polovina
e va`na za transport na vitamini i minerali preku krvno-mozo~ni
barieri i isto taka pretstavuvaat imuni modulatori i stimulatori.
Tie ne se steroidalni lipidi (holesterol) vo AFA
algata.
ZAKLU^OK :
Iako ima raziduvawa vo mislewata za zna~eweto na proteinite,
jaglenohidratite i lipidite, sepak tie se od golema va`nost za
~ove~kiot organizam, no mnogu e va`no vo koi koli~ini se vnesuvaat
vo organizmot i od kakov izvor. AFA
algata e fantasti~en izvor i }e Vi dade energija. JADETE ALGI
!
ELIZABETA STAJI]
SAMOSTOEN ISTRA@UVA^
|За
компанијата |
Кламатско езеро |
Општо за
алгите |
За
AFA алгата |
Производи
|
Порачки / ценовник
|
|
Информации плус |
Искуства
|
Можности |
Станете Аквасорс дистрибутер |
Новости
|
Контакт | 
|
|
|
